Država Marindol: V nasprotju s splošnim prepričanjem mednarodno ne preveč dobro podkovanih prebivalcev Slovenije Marindol ni le to, kar izgleda na prvi pogled, vasica ob Kolpi na obrobju Slovenije. Marindol je samostojna država in mogočna dežela s ponosno zgodovino in številnimi kolonijami, ki jo je stoletja nazaj ustanovil znani rečni gusar Marin Naliti. No, vsaj za nekaj tednov na leto. Nevednežem, ki podrobnosti o njej ne poznajo, je namenjen naslednji prispevek.
Časovna umestitev: Marindolska država je začela šteti čas šele leta 1992 n.št., ki je veljalo za leto 1 A.M. (Anno Marindoli) novega veka. Pred tem časom so bila leta drugotnega pomena in jih niso šteli, čas pa se je meril po letnih časih – pomlad, poletje, jesen, zima in april.
Ozemlje države Marindol: Država Marindol obsega ozemlje, ki je v sosednji Sloveniji znano kot Taborniški center Marindol. Ozemlje je omejeno z gozdom na severu in cesto na jugu, na vzhodu se končuje za državnim ognjiščem, na zahodu pa za državnim stadionom – Vrtačo. Pravzaprav leži država tako bogu za hrbtom, da je še sosednja Hrvaška na severu! Res, preverite.
Znotraj državnega ozemlja velja omeniti določene pomembnejše kraje:
Država Marindol ima tudi številne kolonije, med katerimi moramo omeniti vsaj:
Državni organi: Državno ureditev podrobno ureja Ustava države Marindol, vendar je na tem mestu potrebno omeniti njene glavne značilnosti. Državni organi, ki jih je treba poznati, so:
Nacionalni športi: Marindol je med drugim tudi dežela vrhunskih športnikov. Med najbolj priljubljenimi športi so: Plavanje, Odbojka, Nogomet, Floorball, Namizni tenis, Pikado, Badminton, Kanunarjenje, Košarka, Plezanje, Lenarjenje, Spanje, Poležavanje, Zabušavanje, Iskanje sence, Brezdelje, Počivanje ... in met monitorja.
Marindol Times: Marindol Times je osrednji Marindolski časopis, ki redno poroča o dogajanjih doma in po svetu. Je izredno objektiven in verodostojen ter mednarodno priznan časopis. Izhaja tudi kot priloga državnega časopisa Marindolski Firbec. Marindol Times pokriva glavna področja, ki se tičejo države Marindol. Od marindolske borze in mednarodnega delovanja države, do aktualnega dogajanja znotraj države in večjih dosežkov njenih državljanov. Za M-Times (krajše ime tega časopisa) delajo med drugim tudi nekatere legende marindolskega poročanja, kot sta Tugo Šverc in Don Vasco.
Jezik: Država Marindol je znana po svojih jezikovnih posebnostih. Pomembnejši izrazi so vključeni v priloženi slovar:
MAVS – Marindolska ateistična verska skupnost: Kot že omenjeno, je Marindolska ateistična verska skupnost avtonomna verska skupnost, ki je enakopravna in popolnoma svobodna v delovanju. Deluje na območju države Marindol, kjer je priznana kot državna vera.
MAVS je bil ustanovljen leta 5 A.M. (1996 v Sloveniji). Ime Marindolska ateistična verska skupnost izhaja iz dejstva, da MAVS ne časti nekega boga. Predmet čaščenja je Sveti Marindol, ki sicer ima elemente božanskosti, vendar je vezan na ozemlje, je v bistvu teritorij, ki je danes imenovan država Marindol. Za pridobitev marindolskega državljanstva je nujen MAVS-ov krst, ki krščence obenem tudi posveti v MAVS-ove vrste. MAVS-ova ureditev je vezana na različne range, ki jih posvečenci pridobijo z dolgimi leti predanega služenja verski skupnosti:
Vrhovnega svečenika visoki svečeniki volijo vsako leto na t.i. Konjklavu, ki poteka tik pred prvim krstom v letu v državnem centru za druženje. Ob izvolitvi (ali potrditvi starega) se iz dimnika konjušnice pokadi dim, ki hkrati oznani tudi začetek krsta.
MAVS je v državi Marindol pristojen za izvajanje krsta, porok in ločitev. Prav tako je za obravnavanje verskih zločinov odgovorna Sveta Inkvizicija MAVS-a, ki jo sestavljajo Vrhovni svečenik in vsi visoki svečeniki. Inkvizicija ima moč posvečenca izključiti iz MAVS-a, kar pomeni, da se mora za ponovni vstop ponovno krstiti in za višji položaj ponovno služiti predpisano dobo. Izgubljena leta služenja se po ponovnem krstu lahko pridobijo takoj, če se opravi pokora, ki jo naloži vrhovni svečenik ob strinjanju zbora visokih svečenikov.
Simbol MAVS-a je totem Josip, ki velja za sveti objekt, ozemlje okrog njega pa je sveta zemlja. Nespoštovanje Josipa velja za verski zločin in se obravnava pred inkvizicijo. Pri Josipu lahko marindolski državljani tudi prosijo za zatočišče, ki ga lahko potrdi zbor visokih svečenikov.
Pomembnejša zgodovinska dejstva: Z Marindolsko zgodovino se že dalj časa ukvarjajo številni učenjaki in čeprav je iz starodavnih zapisov zelo težko dešifrirati dejstva o preteklosti te mogočne dežele, so nekatere stvari že znane.
Državo Marindol je na tem ozemlju pred 16-17 stoletji ustanovil slavni rečni gusar Marin Naliti. O njegovem obstoju pričajo najstarejši dokumenti marindolskih arhivov, še bolj slikovito pa številni zakladi, ki jih je ta oče Marindola zakopal v okoliških krajih. Legenda o nastanku Marindola je dostopna v prepisu iz starodavnih zapisov na strani, ki je osredotočena na marindolsko zgodovino. Obdobje Marinovega delovanja na tem področju imenujemo Stari vek marindolske države.
Kmalu po Marinovem izginotju, dobrih 14 stoletij pred marindolskim štetjem, so se razdrobljena plemena nove države združila pod oblastjo kraljevske družine Dolmarin. Dolmarini so bili mogočni vladarji, dinastija, ki je kraljestvu vladala do velikega upora grofa Zmrde okoli 9 stoletij nazaj, kar pomeni okrog 500 let. Po uporu je krono prevzel grof Zmrda, zdaj kralj Zmrda, ki pa mu ostale grofije niso hotele slediti. To je pomenilo konec marindolske krone in tudi konec obdobja, ki ga imenujemo Srednji vek marindolske države.
V zadnjih devetih stoletjih se je zgodilo še marsikaj; Marindol je preživel novo dobo gusarjev, temno dobo, ko so se v okoliških krajih začela pojavljati vsa mogoča nenavadna in po večini nevarna bitja, ter ledeno dobo, ko je zima trajala več kot celo stoletje. V zadnjih dveh stoletjih sta večinoma vladala mir in blagostanje, ki ju je zagotavljalo takrat še v tančico skrivnosti zavito delovanje MAVS-a. To delovanje je v Marindolu v letu, ki je postalo znano kot leto 1 A.M., pomagalo oblikovati moderno državno ureditev, ki označuje konec Novega veka in začetek moderne dobe marindolske države.
Za vse tiste, ki bi se radi še posebej poglobili v moderno dobo Marindola, toplo priporočamo tudi branje marindolske ustave.
Za konec: Predstavniki marindolske države in visokega zbora MAVS-a upamo, da vam je bil pričujoči prispevek v pomoč pri razumevanju delovanja države, dežele in dogajanja, ki mu vsako poletje pravimo Marindol. Dobrodošli!
Izhajajoč iz naše temeljne pravice, da
UMAZANE ŽIVALI ABERVEZNIŠKE SMRDLJIVE (UŽAS)
povzdignemo do človeškega dostojanstva, smo voditelji države Marindol sprejeli
Ustavo države Marindol
1.člen
Marindol ni demokratična republika.
2.člen
Marindol je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici vsakega posameznika, da skozi nečloveško zabavo doseže višek svoje popolnosti. V Marindolu ima oblast Stafus (Taborozblodja, Vodiči Smrdiči, Vodičus Stafus), ki je izvršilno telo države.
3.člen
Marindol je ozemeljsko enotna in nedeljiva država z občasnimi kolonijami.
4.člen
Država na svojem ozemlju ne dopušča samovolje kateregakoli posameznika, ki ne pripada rangu Stafus.
Država na svojem ozemlju tolerira obiskovalce, v koliko se ti držijo ustave, zakonov in podzakonskih aktov le-te.
5.člen
Grb in zastavo določa zakon.
Marindolska himna je skoraj popolnoma, vendar ne čisto povsem identična slovenski.
6.člen
Verska skupnost MAVS je enakopravna in popolnoma svobodna v delovanju. Je državna verska skupnost in edina verska skupnost dovoljena v državi.
7.člen
Prestolnica Marindola je vodniška miza.
8.člen
Državljanstvo se pridobi s splošnim in obveznim krstom, ki se izvede, ko tako določi Stafus. Izvede ga verska skupnost. Odvzem državljanstva sovpada z izstopom in verske skupnosti.
9.člen
Človekove pravice in temeljne svoboščine določa svet tabora, ki je zakonodajno telo države.
10.člen
Vsakdo ima pravico do obravnave pred vrhunskim smrdiščem, če meni, da so bile kratene njegove pravice in temeljne svoboščine. Obravnavo pred vrhunskim smrdiščem lahko zahtevata tudi svet tabora in Stafus. Sojenje je javno.
11.člen
Decus Marindolus imajo obveznost sodelovati na delavnicah, pri športnih aktivnostih in ostalih dejavnostih, ki jih določa Stafus.
12.člen
V državi je rangu Decus prepovedano posedovanje alkohola, drog in orožja. V primeru posedovanja se opravi zaplemba. Zaplenjeno robo komisijsko uniči Stafus.
13.člen
Izražanje državljanske nepokorščine je prepovedano. Kazen za ta umazani zločin določa vrhunsko smrdišče.
14.člen
Zakonodajno telo države Marindol je Svet tabora, ki se določa vsako leto. Sestavljajo ga celoten Stafus in po en predstavnik vsakega voda. Sestaja se po potrebi. Skličejo ga lahko člani Sveta. Sklepčen je, če je prisotna vsaj polovica njegovih članov in članic.
15.člen
Poslanska imuniteta: člani Sveta lahko svobodno izražajo svoje mnenje in zaradi tega iz strani države ne bodo direktno preganjani.
16.člen
Pravico sklica referenduma ima 2/3 večina Sveta tabora.
17.člen
Stafus sestavljajo Taborozblodja, Vodiči Smrdiči in Vodičus Stafus (ekonom, kuhar-ica, pedagoški-a vodja, animatorji, logistik in po potrebi še kdo drug).
18.člen
Stafus vlada taboru kakor se mu zdi primerno v skladu z ustavo in zakoni države Marindol.
19.člen
Nezaupnica Stafusu ni možna.
20.člen
Decus Stafus Tehnikus je primerek Decus Marindolus s posebnimi pristojnostmi.
21.člen
Za Decuse prepovedana območja določa zakon.
22.člen
Člane vrhunskega smrdišča določa Stafus; praviloma iz svojih vrst.
23.člen
Decus Marindolus so razporejeni v vode pod direktno oblastjo enega izmed Smrdičev, ki to oblast v posebnih okoliščinah lahko prenese na drugega člana Stafusa.
24.člen
Stafus ima pravico zaukazati in izvesti izgon posameznih decusov ali obiskovalcev iz države, če so ti kršili ustavo, ali pomembnejše zakone in podzakonske akte.
25.člen
Marindolski državni sovražnik je komarska rasa, predvsem ranga Komarus Pičidecus in Komarus Pičismrdičus.
26.člen
V primeru odsotnosti določenih zakonov zakone določa Stafus.
27.člen
Ustavo spreminja le posebna izvenmarindolska komisija.
(Zgodba je prepisana iz marindolskega firbca letnik 94, napisal pa jo je kranjski tabornik Malus, ki je večkrat v Marindolu tudi taboril.)
Na daljnem morju Adrijanskem je nekoč živel gusar. Marin Naliti, so mu pravili ljudje. Bil je strah in trepet vseh obmorskih mest. Ropal in plenil je, da je bilo veselje. Z naropanim denarjem je sebi in posadki kupoval neznanske količine alkohola. Pili so pili, dokler je bilo v sodih vsaj še za pol bokala vina. In kadar se je z marinove ladje slišalo strašno veseljačenje, so si obmorci oddahnili. Vedeli so, da jih bodo gusarji nekaj dni pustili pri miru.
Po enem takih veseljačenj se je kapitan Naliti kar sam spravil za krilo gusarske barkače. Posadka je spala, on pa je na smrt pijan vodil ladjo v neznano. Zavil je malo levo, zavil je malo desno, napravil z ladjo krog, lovil v jadra močne vetrove in bil izredno dobre volje. Počutil se je kot v mladih letih. Niti malo ga ni skrbelo, da sploh ne ve več, kam ladja pluje. Šele po dolgih urah se je utrujen umaknil v svojo kajuto.
Zjutraj je pirate čakalo velikansko presenečenje. Niso se zbudili na morju, temveč v rečnem koritu. Res, okajeni Marin jih je zapeljal na celino, med polja in gričke. Sprva kapitan ni vedel, kaj naj reče. Skril je rdečico na obrazu in nato možem oznanil, da bodo odtlej pač plenili na kopnem. Gusarji so ga gledali postrani in molčali.
Oropali so nekaj rečnih pristanišč in velikih brodov, toda plen je bil prav boren. Nekajkrat so morali ladjo celo razstaviti in jo po kosih prenesti preko slapov in brzic. Globje v notranjost so jadrali, bolj sta se posadke lotevala obup in jeza. Nekega dne jim je dokončno prekipelo.
“Dol s kapitanom! Fuj, Naliti! Marin dol, Marin dol, Marin dol!” je zjutraj zaslišal huronsko vpitje Marin Naliti. Vedel je, koliko je ura. Pograbil je svojo skrinjico z zlatniki in skozi okno pobegnil s plovila. Uporniki so kapitana in zaklad iskali dolgo, a zaman. Sprijaznjeni z dejstvom, da je njihova piratska kariera končana, so poprijeli za delo, poročili okoliške dekline in ustanovili vas. Zaradi onega kričanja in v spomin na burne gusarske dni se je prijelo ime Marin-dol.
Miha Logar – Malus
(Pravijo, da je Marin skrinjico z zlatniki zakopal, obstaja pa menda tudi načrt, ki pravi, kje je zaklad skrit. Veliko je že bilo ljudi, ki so ga iskali, do sedaj pa še ni nikomur uspelo. Morda pa bo kdaj vam!?)
Zloglasna dona udarita znova!
Vse se je začelo že zgodaj dopoldne; pravzaprav bi lahko uradne oblasti že takrat posumile, da se ima zgoditi nekaj zločinskega – kajti tam v tisti zakotni kavarni na koncu ulice so se zbrali voditelji vseh velikih Družin Ljubljane in Golnika. Zanesljivi viri poročajo, da sta na čelu omizja sedela zloglasna Don Bauch, ki ga je spremljal celo njegov strašni osebni stražar Huge C in Don Ray, znan tako svojim sovražnikom, kakor tudi prijateljem kot Blisk. Poleg njiju so sedeli tudi nekateri njuni sodelavci, ki sicer nimajo tako zloglasnih imen, a očitno napovedujejo prav tako zloglasna dejanja.
Pili so čaj – slabo znamenje za vse, ki poznajo njihove navade in običaje – pa so si oblasti še naprej zatiskale oči in še naprej stale vnemar, kakor bi se ne pripravljalo nič pomembnega. Naslednji korak je bil nemara še toliko bolj očiten in je zato še toliko bolj nedopustno, da ni kdo česa ukrenil – Doni so se namreč odpeljali na pizzo v eno svojih priljubljenih pizzerij, v kateri navadno kujejo svoje zločinske načrte in kjer se navadno sprejemajo najpomembnejše odločitve Družin. Jedli so veliko pizzo – kar priča jasno in glasno, da je bilo že takrat vse skupaj domala sklenjeno in bi bilo potrebno že takrat nastopiti nadvse ostro in učinkovito – da bi se reč nemara že v kali zatrla. Pa se to ni zgodilo; še več! Donom so pustili celo obiskati njihovo zloglasno skladišče orožja – pomenljivo imenovano 199 – in se tam dodobra opremiti za vse podvige, ki so sledili. Šepeta se, da sta Don Bauch in Don Ray zavila celo v eno izmed svojih bolje založenih in bolj prestižnih skladišč, ki jih uradne oblasti niti ne poznajo, le sumijo; a tega ne more zagotovo trditi nihče. Ve se le, da so se Doni v državo Marindol vrnili v polni pripravljenosti in z zli nameni…
Morda je treba povedati – če rahlo zatavamo od dane teme – da so istega dne veliko mesto obiskali tudi prestižni ambasadorji države Marindol, ki so jedli, pili in se veselili. Novico zaradi njene manjše pomembnosti le prilagamo večji zgodbi.
Nastopila je noč v državi Marindol in takrat se je začelo; ta noč se bo v zgodovino zapisala kakor Krstna noč. Malo čez polnoč so po svojih zločinskih šegah Doni udarili s polno močjo; umorili so Kom Bi, marindolsko ministrico za promet; z dobro znano S-vrvico zadavili Breza Ovgozd-a, ministra za okolje in prostor; grozljivo zacementirali Andreja Urbanca, predsednika Marindola in do smrti prestrašili Jona Gorilo; zloglasnega morilca, člana konkurenčnih Družin. Celo ves ostali predsedniški kabinet je bil kruto zapahnjen v enega izmed znanih jaškov za odpadke, ki so v lasti Don Raya. Napad je bil hiter, krut in učinkovit.
Zjutraj je bila zmeda popolna; lov na Kozo Nostro se je sicer začel takoj – Doni so prišli na sodišče celo zelo dobre volje in nič preveč zaskrbljeni; seveda so jih oprostili. Zato se ta ponižna novinarja sprašujeta, ali smo sploh varni pred takimi ljudmi in kako lahko naš sodni sistem dopušča: prvič, tako nesposobnost na strani svojih ljudi in drugič, tako nemarno in nekaznovano početje na strani zločincev kot sta Don Ray in Don Bauch.
Z boljšimi željami za prihodnost;
RAIDEN & S.T. UNIBAUCH
